Konec ali Ostal sem sam

Jap, konec je. Pravkar sem se poslovil od Slovencev, bili so med zadnjimi ki so odšli. Jaz ostajam še en dan, v informacijah za IST je bil tiskarski škrat, kupil sem karto za jutri.

Pretekli dnevi so minili prehitro, za blog mi je zmanjkalo časa. Srbski taborniki so se izkazali za izredno gostoljubne in prijazne. Srbščina mi je že skoraj tekoča. Prav tako cirilica.

Danes polnim baterije, jutri pa v Beograd. In zvečer končno (a vseeno prekmalu) na vlak proti Ljubljani.

Nove slike.

Rakete, krvodajalstvo in konjske dirke

Nov dan. Enak kot prejšnji a obenem povsem drugačen. Začel se je program. Aktivnosti na vodi, kreativne delavnice, šport, hipodrom… Hitim od ene do druge, da bi ujel čimveč trenutkov. Slaba organizacija nas vse manj moti. Slovenci smo sem prišli z zavedanjem da bo stvar potekala kakor poteka, drugi tujci so šokirani. Nekateri celo grozijo z odhodom.

Obisk Ameriških dijakov na izmenjavi, ogled (menda slavnih) Šabačkih konjskih dirk, večer s kitaro.

Diplomati in otvoritev

Danes je uradni začetek VII smotre izviđača Srbije. Po jutranjem zboru nas strpajo (ampak res – strpajo) na avtobuse in odpeljejo v center Šabca. Sledi ogled mesta, obvezen postanek na kavi in vračanje v tabor (a sem že omenil gužvo na avtobusih?).

Po kosilu je na programu predstavitev odredov. Vsak dobi svojo stojnico. Ko se slučajno ustavim v našem info-centru, me na hitro zadolžijo za slikanje in spremstvo Britanskega obrambnega atešeja, polkovnika Williama Englisha z družino. Na terenu dobim še vlogo prevajalca.

Po ogledu tabora z visokimi gosti moram organizirati ekipo fotografov za svečano otvoritev. Zopet na prepolne avtobuse in v center. Govori so rahlo predolgi, angleški prevodi pomanjkljivi. Ampak se trudijo. Ognjemet smo zaradi dreves bolj slišali kot videli.

Prenapolnjen avtobus četrtič. Spanje.

Slikanje

Še en dan prihodov. Obisk župana Šabca, tiskovna konferenca in skupinsko slikanje.

Slednje ni najbolje zamišljeno: Znak je prevelik, ljudi premalo, dvigalo je prenizko in premajhno. Preden najdemo ugodno pozicijo zanj je udeležencem že dolgčas. Nekako nam vseeno uspe (rezultat sem objavil včeraj). Izstrelijo tudi raketo s kamero, na žalost posnetek ni najboljši.

Zvečer sledi koncert, dva lokalna benda preigravata hite. Obojim priporočam še veliko vaje – posluh in občutek pač nista naprodaj.