Budimpešta in še malo videa

Končno smo po dveh-in-pol dneh prešli iz teorije v prakso. Zaradi prestavljene ure bolj nočni kot popoldanski izlet v Budimpešto ne razočara. Za razliko od večine se nismo zadržali v prvem bufetu temveč smo vzeli pot pod noge in se sprehodili ob prelepi modri Donavi. Zanimiva večerja v zanimivi gostilni-ci. Priporočam. Tudi zanimiv lokal/klub ne razočara.

 

PR, prvi video in terme

Včerajšnji večer se zaključi s partijo biljarda – do konca usposabljanja bomo usposobljeni tudi v tem (kljub klavrnim začetkom).

Dopoldan teoretični del PR-ja (Public Relations – stiki z javnostjo), nekaj praktičnih primerov, popoldan pa posnamemo prvi video: Predstavitev pošiljajoče organizacije v eni minuti. Hmnja, lahko bi se bolje odrezal.

Hotel ima svoj termalni vrelec, primerno neprijetnega vonja, da je zdravilen. Po večerji se tako zavalimo v bazenček in uživamo dokler nas ne preženejo.

Sledi pregledovanje video-izdelkov udeležencev oz. njihovih organizacij. Organizatorji častijo pivo.

5 minutes of fame

Zopet se nekaj dogaja, zopet pišem talo moj “potovalni” blog…

Tokrat sem se podal na sosednjo Madžarsko, natančneje v mestece Monor. Tokrat gre za training corse – usposabljanje iz področja ustvarjanja nizko-ampak zelo nizko-proračunskih kratkih filmov.

Potovanje z vlakom ni prineslo večjih presenečenj izvzemši vkrcanje na napačen vlak in iskanje prave povezave nazaj. Vseeno sva s Tino srečno prispela v Nyerges (Nergaš) hotel. Hitro spoznavanje, odlična večerja in še malo spoznavanja.

Zjutraj smo se na hitro sprehodili čez program, pravila in tehnikalije samega usposabljanja. Potem pa preigrali nekaj iger za team-building. Po kosilu sprehod po prečudoviti okolici hotela, nato pa diskusija omenjenih iger. Sledi prijetno a ne povsem nepričakovano presenečenje: tekmovanje v kuhanju golaža (oz. gulyas-a). Ha, nič lažjega, si mislim a izkaže se, da Madžari golaž vidijo malo drugače kot sodniki na golažijadi. Seveda je osnova enaka, dodamo le (za moj okus) sedemkrat preveč zelenjave.

Kljub vsemu glavni kuhar hotela za zmagovalni golaž razglasi prav moj izdelek (ostanek skupine se je, namreč po tem ko so ugotovili da vem kaj počnem in razrezali dvainštiridesetkrat preveč zelenjave, umaknil v zavetje svojih sob).

Dan je seveda končan, in že spet pišem…