Spet na jug

Evo, spet malo potujem, spet je tu en popotniški dnevnik. Tokrat sem se odpravil v Makedonijo, natančneje v Mavrovo – Enega od Makedonskih smučarskih centrov ob istoimenskem jezeru. Gre za mladinsko izmenjavo v okviru programa “Youth in action“. V osnovi ta evropska organizacija pokrije vse izdatke (sami prispevamo le 30% potnih stroškov ter seveda lastne izdatke tam).

1.3.2012 ob natančno 14:00 smo člani izmenjave (Ana, Anže, Nina, Tina in seveda jaz) na Ljubljanski avtobusni postaji kupili avtobusne vozovnice in se slabo uro kasneje vkrcali na avtobus. Podrobnosti sedemnajsturne vožnje z avtobusom ne bom opisoval, vse tegobe morebitnega popotnika na tovrstnem podvigu si lahko bralec sam predstavlja. Po srečnem spletu okoliščin (zapore cest in prijaznost voznika) nas je avtobus okoli osmih zjutraj namesto v cca. 20 km oddaljenem Gostivaru odložil praktično nasproti našega motela, kjer so nas pričakali naši gostitelji.

Nastanitev, jutranja kava, ogled (prelepe) okolice, čakanje, čakanje, čakanje.

Kljub znakom na steni (ki to seveda prepovedujejo) se kadi povsodi. Jutranji mraz kmalu popusti, nekateri člani odprave med čakanjem na kosilo nadoknadijo pomanjkanje spanca z avtobusa v sobah, drugi gremo na sprehod. Na soncu je temperatura skoro primerna za majice s kratkimi rokavi kljub slabemu polmetru snega v okolici. Kosilo: Izpeljanka goveje juhe in svinjski zrezek z domačim krompirčkom. Mljask.

Po kosilu obvezna kava, prispejo pa tudi prvi soudeleženci: BIH. Debata ob kavi na soncu prav kmalu iz običajnih vljudnostno-spoznavnih tem zaide tudi v druge smeri. Ko se sonce skrije za oblake in začne postajati hladno, se premaknemo v motelsko restavracijo, kjer spoznamo tudi preostanek naših gostiteljev. Lokalna specialiteta je očitno nekakšen domači whiskey, s katerim ne skoparijo, zato se zdi da druge odprave (Albanija, Srbija, Makedonija, Slovenija, Bolgarija, Italija, Bosna in Hercegovina, Poljska, Latvija) prihajajo nekako pomešano/megleno/vedno-bolj-veselo.

Po večerji (musaka s pečeno papriko) sledi pozdrav organizatorjev ter spoznavni večer. Kaj kmalu z manjšo skupinico somišljenikov pobegnemo pred nam nevšečno glasbo na stopnišče kjer se ob prijetnem druženju ob kitari začenja nabirati več in več ljudi. Tam večer tudi zaključimo.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *