1. Steyr

Cas bezi, na poti sem ze cetrti dan pa mi kar nekako ne uspe spesniti tegale zapisa. No ja, dogajalo se je ogromno.
V cetrtek sem se z vlakom odpravil na pot nevedoc kaj pricakovati. Na Dunaju sem prenocil v prijetnem hostlu, polnem prav stereotipno nerazgledanih Americanov. Samega mesta si (razen obeh zelezniskih postaj in poti do hostla) nisem ogledal (definitivno pa se uvrsti na “to-see” listo).
Takoj zjutraj (ok, po kavi in zajtrku) sem ze na naslednjem vlaku, ki me pelje proti moji prvi “postaji” na poti – Steyr. Po snidenju z Melanie (celotna pot je namenjena obiskom prijateljev in znancev, ki mi prijazno nudijo tudi nastanitve) me prav v stilu Hobbita doleti drugi zajtrk, nato pa sprehod skozi staro industrijsko mestece (nekje v velikosti Kranja). Star postni avtobus nas zapelje do bliznjega Kristkindl-a, kjer si ogledamo znamenito cerkvico, ter zanimive mehanicne jaslice (urni mehanizem poganja in premika preko 300 figur).
Po kosilu smo vabljeni na kavo k gostiteljicinim starsem, kjer se zadrzimo kar do vecera. Moje neobstojece znanje nemscine sicer otezuje debato a se vseeno sporazumemo.
Naslednji dan se odpraviva na lokalno inacico Lubnika (no, vsaj po priljubljenosti; geografsko je blize Krizni Gori). Tudi tu poznajo inverzijo – nad meglo sije sonce in prijetna temperatura ze tali zmrznjeno blato. Prav nic se ne veseliva povratka pod megleno odejo, a kljub temu cel popoldan nameniva podrobnejsemu ogledu Steyr-ja. Po pivu ali nekaj njih v prijetnem Irskem pubu (katerega lastnik je namrgoden a zabaven Irec) zakljucimo dan.
Moj itinuar pravi, da moram naprej, v bliznji Linz. Pri obisku zanimivega muzeja Ars Elektronika se mi pridruzita Melanie in moja naslednja gostiteljica – Tanja.
Prehitro je ura sest, ko zaprejo muzej. Posloviva se od Melanie, in ze se peljeva proti moji naslednji postaji.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *